O podjetju Varia d.o.o.

V Slovenskih inštalaterskih firmah in v celotnem gradbeništvu so bile že pred letom 1990 prisotne močne želje po ureditvi in poenotenju popisov del za GOI. Več zainteresiranih skupin je poskušalo izdelati urejene projektantske popise del in kalkulacijske osnove za izdelavo ponudb.

Tako je GZS je leta 2011 izvedla delavnico o popisih del, katere povzetek je opisan na povezavi.

Leta 2013 je bila v hotelu MONS konferenca po imenom SG-PROJEKT (Standardizacija popisov v gradbeništvu). Pod pokroviteljstvom ZZGS je ta do sedaj v Sloveniji zbrala največ deležnikov. Vložen je bil tudi predlog v državni zbor. Kljub volji stroke in pobudi več institucij kot so GZS, OZS, IZS in ZZGS, se te želje niso uresničile.

Za Obrtno zbornico Slovenije se v Pokalu ureja in pripravlja cenik za inštalaterje.

Slavko Dušak, ki je sodeloval pri več projektih, je tako leta 1990 ustanovil podjetje Varia d.o.o. Samostojno je pričel razvijati programsko opremo in graditi baze podatkov za strojne inštalacije. Do danes so po nam znanih podatkih to najbolj obsežne baze v Sloveniji.

Priporočene smernice za izdelavo popisov

Popisi instalacijskih del so sestavni del projektne dokumentacije (PZR, PZI) in so pomemben del projekta ali načrtovanja investicije, saj se na osnovi popisa izdela kalkulacija, oz. določi investicijska ali pogodbena vrednost del. Izdelavi popisov je zato potrebno posvetiti enako pozornost kot grafičnemu in računskemu delu projekta. Izdelovalci popisov se velikokrat ne zavedajo pomembnosti dobrega popisa. Ker pa popisi nastajajo kot zadnja faza izdelave projekta, je zato popis zaradi časovne stiske velikokrat izdelan površno. (namerna površnost ni tema tega zapisa)

V nadaljevanju je opisanih nekaj priporočil za izdelavo popisov:

  1. Številčenje:
    1. Številčenje poglavij naj bo enoznačno (v praksi se dogaja, da se več poglavij v popisu začenja z isto številko)
    2. Številčenje poglavij in podpoglavij naj bo v okviru ene vrste inštalacij največ 2- nivojsko. Več nivojev številčenja zmanjša preglednost popisa
    3. Vsa poglavja/podpoglavja naj imajo svoje rekapitulacije.
  2. Enota mere:
    1. Vsaka postavka mora imeti enoto mere in količino
    2. Priporočene enote: kos; kg; m; m2; m3; l; pš;
    3. Izjemoma:  %; h; kpl; kompl; (kpl se zamenjuje z enoto kos, kar ni primerno)
    4. Neprimerne enote:   kom; ocena;
    5. Postavke z enoto mere % naj se NE uporabljajo, saj je vrednost postavke izračunane z odstotkom nerealna. Namesto enote % uporabite enoto pš (Pavšal) in količino 1. (Ponudnik naj se sam odloči kolikšna naj bo vrednost take postavke)
  3. Sestavljena vsebina postavke:
    1. Pogosto je opis postavke sestavljen iz več različnih storitev, ki se običajno izvajajo časovno zamaknjeno, delo pa izvaja več izvajalcev. Tu nastane problem razreza cene oz. delitev stroška, ki je ovrednoten z eno ceno. Takšni primeri so:
      • opis cevi ali kanalov skupaj z izolacijo. Izolacija naj bo vedno opisana ločeno in ne skupaj s cevmi ali kanali (razen v primeru, ko so cevi, kanali že tovarniško predizolirani)
      • označevanje cevi, meritve in izdelava PID  (storitev izvajajo 3-je različni izvajalci), itd.
    2. Kompleti postavk kot so npr. sanitarni elementi, ki so sestavljeni iz več elementov (umivalnik+armatura+podometni deli+itd.), v načelu niso problematični, nastane le problem pri obračunu, saj se posamezni deli vgrajujejo časovno zamaknjeno.
  4. Oblikovanje v excelu:
    1. Popis izdelan v excelu naj NE vsebuje združenih celic (npr. pri naslovih poglavij itd…), ker združene celice povzročajo veliko težav, npr. pri filtriranju in leplenju cen v tak popis
    2. Količina na postavki naj bo numeričen zapis in ne formula. Velikokrat se dogaja da so količine zapisane v obliki formule. Posledično je pri enoti kos zapisano decimalno število. Običajno so decimalke skrite, posledica tega je napačen izračun vrednosti postavke.
  5. Zaporedje dimenzij:
    • Pri postavkah z več dimenzijami (cevi, armature, kabli …), naj se dimenzije navajajo v zaporedju od manjše proti večji  (to le priporočilo zaradi poenotenja) Na primer: DN15, DN 20, DN 25, …
  6. Splošne postavke:
    1. Splošne postavke se morajo ponoviti v vsakem poglavju.
    2. Izogibajte se postavkam kot so transportni stroški, pripravljalna/zaključna dela, itd., saj splošne postavke investitorji velikokrat črtajo iz predračunskih popisov. (V primeru črtanja postavk se predračun zmanjša, te storitve pa niso zajete v enotnih cenah, čeprav jih je potrebno opraviti)
  7. Obseg storitve:
    • Teksta  »Dobava in montaža« ni potrebno pisati k vsaki postavki posebej. Dovolj je opomba na začetku ali koncu popisa:
      Opisane storitve vključujejo vse pripadajoče materiale za funkcionalno izvedbo in se smatrajo kot “dobavljeno in montirano” , razen če ni drugače opredeljeno.
  8. Izvor materiala in opreme:
    • Standardnih elementov kot so cevi, enostavne armature itd. ni potrebno označevati z proizv./tip (ali celo dobavitelji, in tel.št.). Zaradi pogoste menjave komercialnih imen in dobaviteljev, popisi hitro postanejo zastareli.  
  9. Pravopis:
    • Opis postavke naj bo nedvoumen in enoznačen. Uporabljajo naj se pojmi iz slovenskega pravopisa.
  •